Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Reuters je poročal o podrobnostih ameriške operacije v Venezueli. Trump je tudi zagrozil z drugim napadom, če podpredsednik Venezuele ne bo upošteval ukazov Washingtona, in dejal, da bo v naftonosna območja Venezuele namestil vojake ter nafto uporabil za odškodnino.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle bliskovit napad na njuno rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, nato pa ju z vojaškim letalom prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi zalogami. Operacija, ki je vključevala letalske napade na več vojaških ciljev po vsej državi, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so venezuelski izseljenci v Floridi in nekaterih delih Venezuele proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so številni ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma, v povezavi z obtožnico iz leta 2020. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je medtem zahtevala njuno izpustitev in se razglasila za začasno predsednico države.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaške napade na cilje v Venezueli. Operacija je sprožila stanje visoke negotovosti v Caracasu, saj venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v javnem pozivu trdi, da ne pozna trenutnega prebivališča ali zdravstvenega stanja predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Rodríguezova je od ameriških oblasti zahtevala dokaz o življenju, kar nakazuje na morebitno ujetje ali usmrtitev venezuelskega voditelja med napadi. Vojaška akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za spremembo režima v tej južnoameriški državi. Stopnjevanje agresije se je začelo z zasegi naftnih tankerjev in vdirom ameriških lovskih letal v venezuelski zračni prostor, kljub prizadevanjem nekaterih ameriških senatorjev, da bi omejili predsednikova pooblastila za vojaško posredovanje brez odobritve kongresa. Trenutne razmere v državi so izjemno napete, saj vladni uradniki nimajo stika z vrhovnim poveljnikom, kar povzroča kaos v državnem aparatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Ameriške sile so v odmevni vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da sta bila ujetnika po zajetju prepeljana na krov ameriške vojaške ladje in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s sodnim pregonom zaradi obtožb o trgovini z mamilarskimi posli in organiziranem kriminalu. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA igrale ključno vlogo pri upravljanju venezuelske naftne industrije, dokler se v državi ne vzpostavi stabilen prehodni režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska, ki ga je Trumpova administracija utemeljila kot vojno proti narkokartelom. Poleg napovedi o nadzoru nad energetskimi viri je Trump izdal tudi ostro opozorilo Mehiki in tamkajšnjim kartelom, češ da bo podobno odločno ukrepal proti vsem grožnjam ameriški nacionalni varnosti. Medtem ko Washington poudarja osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature, kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v regiji in prihodnost suverenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na ameriška tla. Po uradnih navedbah Washingtona je bil Maduro pod aretacijo odstranjen iz države in bo v ZDA obravnavan pred sodiščem. Operacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti in groženj predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki so bile uradno utemeljene z bojem proti trgovini z drogami in dejavnostmi venezuelskih kartelov. Napad predstavlja vrhunec dolgotrajne ameriške strategije za zamenjavo režima v Caracasu. Administracija predsednika Trumpa je Madura že dlje časa označevala za nelegitimnega voditelja in diktatorja, povezanega z mednarodnim kriminalom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil Maduro v ujetništvo vzet v okviru operacije, ki so jo spremljali letalski in pomorski napadi na strateške cilje v Venezueli. Trenutno se nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav, kjer pričakuje začetek sodnega postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bo izvedena pravična tranzicija oblasti. Po silovitem napadu ameriških sil, v katerem sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga, je Trump operacijo opisal kot vojaško dejanje brez primere vse od konca druge svetovne vojne. Predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dovolile vrnitve sil, ki bi nadaljevale Madurovo politiko, temveč želijo prebivalcem Venezuele zagotoviti svobodo. Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi potrdil uporabo obsežnih zračnih, pomorskih in kopenskih sil ter dodal, da se ZDA ne bodo umaknile iz države, dokler ne vzpostavijo stabilnih pogojev za vladanje. Ob tem ni izključil možnosti ponovnega vojaškega posredovanja, če bi se to izkazalo za potrebno. Njegove izjave nakazujejo neposredno vmešavanje v notranje zadeve latinskoameriške države, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in stopnjevanje napetosti v regiji.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost. Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil tarča obsežne vojaške operacije Združenih držav Amerike, v kateri so ga ameriške sile zajele in odpeljale v ujetništvo. Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu potrdil uporabo »sile, kakršne svet ni videl od druge svetovne vojne«, in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do izvedbe demokratične tranzicije. Operacija je sprožila val ogorčenja v delu mednarodne skupnosti, zlasti v državah t. i. globalnega juga in Latinske Amerike. Honduraška predsednica Xiomara Castro je dejanje ZDA označila za »barbarstvo« in izrazila solidarnost z Madurom ter njegovo soprogo, ki jima bodo sodili pred ameriškim pravosodjem. Kritični odzivi prihajajo tudi iz Burundija in drugih afriških držav, kjer dejanje razumejo kot stopnjevanje geopolitične vojne med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija po drugi strani trdi, da razpolaga z »nepreglednimi dokazi« proti Maduru, ki so podlaga za njegovo aretacijo in sodni pregon na ameriških tleh. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je prišlo do neposredne odstavitve tujega voditelja s tujo vojaško silo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.